ZGODOVINA

Dramska sekcija je najstarejša sekcija prosvetnega društva. Oskar Žolnir iz Ptujske Gore, ki je bil voditelj šole v Cirkovcah je v eni od večjih učilnic leta 1919 postavil oder in na njem uprizarjal razne igre. Prvo leto so bili igralci učenci in učitelji, naslednje leto, leta 1920 pa so se vključili tudi člani takrat na novo ustanovljenega kulturnega društva. Naslovi uprizorjenih del iz tega obdobja niso znani, zapisano pa je, da so režiserji in igralci spevoiger, dram in veseloiger ustvarili veliko tekmovanje. Sicer pa je splošno znano, da je bilo med obema svetovnima vojnama na podeželju nosilec kulturnega življenja učiteljstvo. V tistem času so z ramo ob rami delovali učitelji in župnijski duhovniki.

Razgibanemu ustvarjalnemu ritmu je učilnica v šoli postala premajhna, zato so v tretjem desetletju prejšnjega stoletja ob tedanji mežnariji pri župnijski cerkvi postavili dvorano. V tej kulturni dvorani, pozneje so ji rekli prosvetna dvorana, so imeli vaje in igrali igre. V njej pa se več deset let odvijala tudi druga kulturna dejavnost.

 

Poleg že omenjenega kulturnega društva je domačin Vinko Korže leta 1931 ustanovil folklorno skupino, pozneje pa organiziral še svojo gledališko skupino. Katere igre je režiral v začetku svoje dramske ustvarjalnosti, ni zabeleženo, slikovno pa je dokumentirana igra Micki je treba moža, ki jo je sam napisal. Napisal je še igro Čigav je grunt in še nekaj pozneje Gobja župa. Korže je bil v začetku svojega delovanja v slabem odnosu s cerkvijo in šolo. Učitelji so menda govorili, da je samo navaden kmečki fant in zato s svojo igralsko skupino ni smel nastopati v kulturni dvorani. Vadili in igrali so na skednju. V tistih časih je bilo v Cirkovcah več dramskih skupin. Gledališko so ustvarjali v šoli, v cerkvi in pri Koržetu. Vodje dramskih krožkov so bili politično različno usmerjeni in sprti med seboj. Šele po prvem uspešnem nastopu, so Koržetu priznali njegove sposobnosti. Leta 1936 mu je uspelo, da so ljudsko igro Micki je treba moža igrali v gledališčih na Ptuju in v Mariboru.

Korže je napisal tudi filmski scenarij, po katerem je leta 1947 Triglav film iz Ljubljane v Cirkovcah posnel film z naslovom Gostija. V filmu so prikazani običaji ob poroki. Pri snemanju so sodelovali Koržetovi igralci in še nekaj drugih vaščanov. Korže je zaigral vlogo ženina. Snemali so na šolskem dvorišču, na Koržetovi domačiji in tudi v cerkvi. Korže je bil vztrajen in kljub preteklim slabim krajevnim medsebojnim odnosom, ni dovolil, da bi film posneli brez prizora v cerkvi. Film shrani Etnološki muzej v Ljubljani. Vinko Korže je v petdesetih letih prejšnjega stoletja napisal še Venček narodnih običajev iz Dravskega polja v štirih slikah.

Med drugo svetovno vojno v Cirkovcah ni delovala nobena dramska skupina. Po njej pa je bila kot prva uprizorjena igra Mati v režiji učitelja Franca Mlakarja.

V šolskem letu 1946-1947 je upravitelj šole Lojze Knafelc pripravil igro Matiček se ženi.

Februarja 1948 je Triglav film iz Ljubljane posnel narodne običaje Dravskega polja. Naslednje leto je bila uprizorjena igra Raztrganci.

V šolskem letu 1950-1951 je učiteljica Julijana Jevševar režirala igro Sneguljčica. Tudi naslednja leta so bila v dramskem pogledu zelo uspešna.

Izstopa leto 1955, ko je Julijana Jevševar pripravila igri Prevara in Sosedov sin. Z njima so dosegli odmeven uspeh, saj so ju ponavljali kar 13-krat. Z izkupičkom od prodanih vstopnic so nabavili nove kulise in klopi za prosvetno dvorano, zakrpali pa so tudi streho. Po tem velikem uspehu pa je delovanje dramske skupine nazadovalo in potem popolnoma zamrlo. Delni vzrok je treba iskati v prodoru televizije, saj so ljudje ob večerih vse bolj posedali v klubskem prostoru in gledali v mali ekran.

Leto, v katerem se je dramatika v Cirkovcah spet obudila, je 1966, ko so učenci zaigrali igro Kekec. Dve leti pozneje je Bogomir Jurtela, učitelj na Osnovni šoli Cirkovce, pripravili igro Divji lovec. Odmevno je bilo tudi leto 1970, ko je Radio televizija Ljubljana posnela film o starih običajih iz Cirkovc in okolice, igralci in statisti pa so bili člani dramske skupine.

Zaradi vse manj uporabne prosvetne dvorane so sledila za dramsko sekcijo leta “zimskega spanja”.

Po izgradnji Doma krajanov, v katerem je bila tudi večnamenska dvorana z velikim odrom, namenu je bila predana 1978. leta, sledi razmah dramske dejavnosti. V šolskem letu 1978-1979 so učenci zaigrali pod vodstvom Mare Urih igrico Mačeha in pastorka.

Pionirsko kulturno-umetniško društvo (PIKUD) so ustanovili leta 1978, organizirali pa naj bi ga zaradi pridobivanja dodatnih sredstev in večje uspešnosti šole kot celote. Ker pa so bile režija, priprava scene in svetlobna tehnika v rokah prosvetnega društva, so delo mladih dramskih igralcev beležili tudi pri prosvetnem društvu.

Ob dejavnosti dramske skupine pionirskega kulturnega društva, je bil v tistem obdobju organizirali tudi gledališki abonma. Predstave za gledališki abonma niso pripravljali le domači ustvarjalci, ampak so v Cirkovcah gostovali tudi poklicni gledališki odri.

V sezoni 1978-1979 so se zvrstile predstave: Gospon lovac, Gorenjski slavček, Deseti brat, Gospa ministrica, Trilogija in Veriga.

V sezoni 1979-1980 je PIKUD na oder postavil igrico Uboga Ančka v režiji Mare Urih. Ker so bile razmere za delo odlične, izdelane so bile odlične scene in ker je bilo na voljo precej tehnike za svetlobne efekte, so bile predstave PIKUD vedno bolj obiskane.

Gledališki abonma v tej sezoni so predstavljale tudi predstave drugih gledaliških odrov, in sicer igre Ščurki, Vdova Rošlinka, Play Linhart in Afera.

Sezono 1980-1981 so obeležile domača igrica Jurček v režiji Mare Urih in spet štiri predstave drugih gledališč.

Ob 50-letnici delovanja Folklorne skupine Vinko Korže je leta 1981 pripravila odrasla dramska skupina igro Vinka Koržeta Micki je treba moža. Režija je bila v rokah Zdenka Kodriča in ker je med pripravo odpovedal glavni igralec, je moral režiser prevzeti tudi vlogo ženina.

 

V sezoni 1981-1982 je bilo v okviru gledališkega abonmaja 6 predstav, ki si jih je ogledalo 191 abonentov. Domače pionirsko kulturno društvo je v tej sezoni uprizorilo igrico Princeska in pastirček, spet v režiji Mare Urih. 20. 4. 1982 je odrasla dramska skupina ponovila igro Micki je treba moža v režiji Zdenka Kodriča, pred tem pa je 5. 3. 1982 uprizorila pod režijskim vodstvom Mare Urih in ob glasbeni spremljavi Lidije Krupljan še spevoigro Vasovalci. To je bila prva opereta, ki so jo uprizorili cirkovški igralci.

 

V naslednji sezoni gledališkega abonmaja zaradi premajhnega zanimanja nismo več organizirali. Domačo predstavo sezone 1982-1983, igrico Pika nogavička, pa si je ogledalo 1500 domačinov ter učencev iz domače in okoliških šol. Odrasla dramska skupina se je predstavila z Držičevim Skopuhom.

V sezoni 1983-1984 so šolarji pripravili igro Magnetni deček, odrasla skupina pa se predstavila z Gogoljevo Ženitvijo. Po tej sezoni pa je delo dramske sekcije zamrlo, le občasno se je še predstavila na proslavah s kakšnim krajšim tekstom.

 

Ponoven zagon dramske ustvarjalnosti predstavlja leto 2000, ko domačina, zakonca Davorin Urih in Liljana Brglez napišeta in postavita na oder igro Od Miklavža do fašenka. Premiera je bila decembra leta 2000. Nosilci igre so Jožefova družina: gospodar Joža, mama Gela, stari oče Joža ter otroci Lizika, Tinček in Trezika. V igri so prikazani običaji ob miklavževanju, kolinah, božičnem večeru in božiču v celoti, tepešnici, ob krušni peči, ko skubijo perje in luščijo bučnice, treh kraljih, svečnici in v pustnem času. V predstavi so sodelovale vse sekcije prosvetnega društva in šolski pevski zbor, nastopajočih je bilo okrog 150. V predelani in zgoščeni verziji je igro posnela tudi nacionalna televizija.

Leta 2001 sta Davorin Urih in Liljana Brglez napisala igro Jožefovi, ki je nekakšno nadaljevanje igre Od Miklavža do fašenka. V njej sta obdelala obredja med pepelnico in 1. majem. Slike v tej igri so pepelnica, šola, praznik jožefovo, cvetna nedelja, velikonočna sobota, velika noč, vasovanje in 1. maj. V tej igri je bilo 50 nastopajočih. Premiera je bila 2. 2. 2002, ponovitve pa 23. 2. 2002 in 13. 4. 2002 v Cirkovcah, dve predstavi 23. 3. 2002 v Mariboru in 14. 6. 2002 v dvorani v Jurovskem Dolu. Vse predstave si je ogledalo okrog 1300 gledalcev.

 

V sezoni 2002-2003 smo v Cirkovcah ponovno organizirali gledališki abonma.

Mlajša dramska skupina je pripravila igro Zvezdica zaspanka v režiji Saše Mihelak. V predstavi je nastopilo 32 učencev Osnovne šole Cirkovce. Vsi igralci so bili tudi člani dramske sekcije Prosvetnega društva Cirkovce. Poleg premiere so predstavo še trikrat ponovili. Ta predstava je prva od štirih, ki so bile pripravljene za gledališki abonma. 3. 5. 2003 je bila premiera igre Vasovalci, ki jo je dramska sekcija Prosvetnega društva Cirkovce ponovno vključila v spremenjeni zasedbi v repertoar, 7. junija je bilo na sporedu nadaljevanje lanskoletnih Jožefovih, nova igra, s slikami otroci na gmajni, Joža in stari oča na jagi, pastirji, binkoštno jutro, košnja, kopanje, likof, spet izpod peresa Davorina Uriha in Liljane Brglez. Gostili smo še Mariborsko gledališče z igro Čaj za dve.

V sezoni 2003-2004 smo v okviru gledališkega abonmaja pripravili veseloigro Jožefovi 4 avtorja Davorina Uriha, režija Liljana Brglez in otroško predstavo Sneguljčica v režiji Saše Mihelak. Gostili smo še New Swing kvartet, monodramo Zijaha Sokoloviča Kobajagi donjela me roda in predstavo Špas teatra Stevardese pristajajo.